Vsako sekundo

marec 17, 2013 at 9:24 popoldan (Uncategorized)

Ne vem kdo sem. Ne vem kaj hočem. Vem kaj čutim. Pogrešam te. Zelo. Tvoje sms-e, za dobro jutro, lahko noč, ali pa kar tako. Poljubčke. Tvojo odkrito naklonjenost do mene. Objeme. Žal mi je, žal mi je, da sem ti povedala kar sem ti morala. Žal mi je da sem te spravila v jok, ampak veš da si si zaslužil. Razmišljam, preveč. Spomnim se čisto vsega. Pogrešal si me, ko sem bila na morju, pošiljal MMS-e in mi govoril lepe stvari. Želel si, da ti prinesem zobno pasto. In ko nisi hotel probati mojega muffina. Spomnim se, kaj si govoril s tistim tipom v Cerknici. 3x me je vprašal, če sem prepričana da nisi moj fant. Telefon je bil nepogrešljiva oprema. Še sedaj se spomnim, ko si mi prvič pisal. Občutki metuljčkov v trebuhu… nikoli niso odšli, še vedno so. Sedaj se telefona raje izogibam, ga ne vzemam več povsod s sabo, da ne boli preveč. Pesem… Izbral si pesem. In vzdevek. Res je bilo lepo. Še sedaj imaš prikazno sliko na fb, slikco, ki sem ti jo poslala jaz. Nerealno. Na začetku nisem verjela, da me osvajaš. Spoznala sem tvoj karakter, vem da mi nikoli nisi hotel prizadeti. Nisi si mislil, da bo prišlo tako daleč. Mislil si, da bo samo igra, in da se ne bom odzvala. Vendar nisi trden. Ne znaš se odločati, če gre za večje, pomembnejše stvari. Sovražim to tvojo šibkost. Prav tako svojo. Ker ne znam biti močna, tako kot bi morala biti. Trudim se. Ko se sedaj poslavljava, bijem bitko, stojim daleč, da ti ne bi stekla v objem. Ugriznem se v jezik, da ti ne rečem, da mi sporoči ko prideš domov, da bi vedela če je vse vredu. Sam pa tudi ne reagiraš več. Vem da ne boš prišel sam od sebe in me objel, ali se javil. Izogibaš se. mogoče imaš prav. Si močnejši od mene. Lahko bi bilo drugače. Vendar očitno ne dosegam tvojih standardov. Trudim se, da bi tudi ti pogrešal mene, vsaj pol toliko kot jaz tebe, in da bi ti tudi jaz nekaj pomenila. Želim si te. Vsako sekundo.

Pogrešam te…..

Wallpaper-couple-boy-girl-love-sunset-love-widescreen-on-the

Permalink Oddaj komentar

Nič

januar 20, 2013 at 3:01 popoldan (Uncategorized)

Moje počutje je na psu. Že nekaj časa. Ni krivo vreme, čeprav danes dežuje in je zunaj turobno.

Včeraj smo se po dolgem času dobile, sošolke iz srednje šole, high vrjanta. Lepo jih je bilo videti. Debata sem, debata tja, aktiviti, schweppes tangerina… zaključek: nikjer nič novega. Lea še vedno z Denisom, že 4 leta. Nobena si ne bi mislila da bo Lea s kom zdržala toliko časa. Pozabavaj se in pusti ni več njen “moto”. Vesela zanjo. Juja zopet prikazuje srečno življenje s tipom. Ima srečo da ga ne poznamo. Z Robijem je bilo isto, vendar nam je bilo vsem jasno da zakon ni tako srečen kakor se prikazuje. Ana je še vedno ista 🙂 Spet drugi fant, njej jih ne primankuje. Pa spita v ločenih sobah zaradi tega ker smrči, nevem kako ji uspe. Pa še podatek da so vsi bivši prevaral svoje punce z njo, res se ji pohaja. Anja bluzi, kot zmeraj. Ista, še vedno blond, samo bolj nesramna in preveč si dovoli. Ni mi všeč njeno obnašanje. In potem jaz. Pri meni? Nič novega. Popolnoma nič. Bilo je veliko stvari, opekla sem se, srca nimam več, tako da je logika ista kot v srednji šoli. Sama bom, sama hočem bit, otrok tudi ne želim več. Tako da ni popolnoma nič novega. Lea me ne razume, ne ve od kje imam tako mišljenje, zakaj sem tako nedostopna. Še sama ne vem. Očitno me vse preveč hitro prizadene. Bojim se. Jokam. Smilim se sama sebi. Odločam se za najbolj idiotske odločitve. Take k mi je že v naprej žal. Ampak zate vse. Ne razumeš, nikoli ne boš. Sem samo tvoja igrača, brez srca. Ostal je prazen nič in otopelost. Vseeno mi je zame. Lahko sem tvoj dvorni norček, maska bo ostala na palici.

mask

Permalink Oddaj komentar

Kdo še vrjame?

januar 2, 2013 at 7:30 popoldan (Uncategorized)

……jst ne.

Permalink Oddaj komentar

I don’t know what I want

marec 15, 2009 at 7:55 popoldan (Uncategorized)

hočm hočm hočm hočm…nevem kaj

pruga al druzga al tretga? al nubenga? it’s kind a hard to decide. če zberm pruga nevem če ga res hočm. vedno bi misnla na druzga, če zberm druzga je brez pomena ker ga najbrž nikol ne bi mogla met, tretji se mi pa hkrati upira in privlači. which one to pick? oh…i hate boys…

If you pick up a starving dog and make him prosperous, he will not bite you. This is the principal difference between a dog and a man.  Mark Twain

že pred leti sm ugotovila da ni pravih prijateljev. so samo znanci in znanke. prijateljev ni. pa vseeno okličem ljudi, ki so mi bližje za prijatelje. zakaj? zakaj the fuck k sm pa že tokrat ugotovila da sm sama na tem fucking svetu. nubenga ni k bi mi pomagu, k bi me poznov, k bi mi lohka bil prjatu. sam razočaran si k spet prideš do dejstva da si sam. da ni prjatlov.  fuck it! I was alone, I’m alone and I’ll be alone.

It is easier to stay out than get out.  Mark Twain

pa še en quote k mi je tut hud:

In the first place, God made idiots. That was for practice. Then he made school boards.

 

 

 

 

 

 

nevem kaj nej nardim. res nevem. hočm pa nočm. joj dej mi končno pomagi. vsaj mal da se odločm. prosm prosm…

Permalink Oddaj komentar

there is no way back :/

februar 27, 2009 at 1:50 popoldan (Uncategorized)

sprašujm se zakaj sm to nardila. vsak trenutk mam u glavi. ne upam narest koraka naprej, nažalost se nazaj ne da delat korakov :/ gledam, nadzorujem, premišlujem…čakam kdr je rdeča ikonca, sm vesela kdr je zelena, pa kaj mi use to pomaga? čist nč. damn. k vragu. zkj sm to nardila? my stupidity has no limits …

Permalink Oddaj komentar

Oh, ta Valentin!

februar 6, 2009 at 10:22 popoldan (Uncategorized)

vsako leto se ga izogibam. vsako leto poskušam pozabt da obstaja 14. februar. vedno me zadane. vedno razmišlam, delam plane in pdobno. ne morš se ognt temu prazniku. čuti se ga v zraku, spremlja te, zasleduje.

Nekateri ga ljubijo, drugi sovražijo. tega ameriškega dečka , pred katerim nista varna niti stara ženica in zakrknjen možakar, saj ko te valetin pogleda s svojim nedolžnim pogledom, si začaran. OD LJUBEZNI. pa da ni to kakšen kupido? ne,  kupido povzroči, da se ZALJUBIŠ, medtem ko valentina LJUBIŠ. aha, ta fante je pr nas kar pogosto v gosteh. in zakaj potem takšna PANIKA 14. februarja? ker ima takrat valentin god. mater, si počsna! zdaj mi je pa jasno, zakaj vse RDEČE VRTNICE, BOMBONIERE V OBLIKI SRČKA in LJUBEZENSKA SPOROČILCA. seveda, ljudje dokazujejo, skrivajo, podžigajo, razkrivajo, slavijo….LJUBEZEN. toda ali nimajo 14. februarja god tudi bruno, adolf in ivana? imajo, ja, pa kaj kompliciraš. pomemben je valentin. ali naj slavimo adolfa ter podžigamo nasilje in nestrpnost? ok, razumm, 14. februar je valentinov dan. in kaj bi si valentin zaželel za darilo za god? samo ena stvar je: LJUBEZEN. kje pa se to da kupiti i koliko stane? pa ti nisi normalna! kje si pa slišala, da se da ljubezen kupiti? jah, ne vem, pred valentinovem vsi nekaj mrzlično kupujejo. ali to nima nobene zveze z valentinom? seveda ima, toda saj ne kupujejo ljubezni, temveč SIMBOLE LJUBEZN. MATERIALNE ZNAKE, ki bodo ljubljei osebi pokazali njihovo veličino ljubezni. če je tako, potem pa mora biti darilo čim večje in tem draje, da bo moj dragi končno uvidel, kako zelo ga imam rada. ali to pomeni, da bogatejši ljudje močneje ljubijo? pa ti si vse pomešala! saj ni važno, kako drago in dragoceno je darilo. pomembno je, da na dan ljubezni ljubljenim osebam izpoveš svojo ljubezen do njih. in če se 14. februarja prav posebej potrudim, bo držalo za celo leto in mi ne bo treba vsak dan znova DOKAZOVATI svoje ljubezni? ne! ali si čisto zmešana!? valentinovo je le jagoda na smetani, zato če boš čez leto pustila, da se smetana skisa, še tako sočna jagoda ne bo pomagala…

tole sem brala dans zju3 na busu…kokr da bi poslušala samo sebe. z vsemi vprašanji…res mam probleme. in resnično se sprašujm zakaj tak cirkus okoli 14. februarja. če si zaljubljen itak svoji ljubljeni osebi izkazuješ ljubezen vsak dan posebi. nardiš vsak dan posebn. zakaj rabš materialne dobrine? zakaj je to sploh dobr?

uffa nej bo že mim…jst sm definitvino med unimi k sovražijo ta pranik.

Permalink 2 komentarja

jetra

januar 30, 2009 at 5:53 popoldan (Uncategorized)

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA

kričim. ne da se me ustavt. če bi slučajno kdo probu bi doživel veliko razočaranje. hočm da bi bla sama…sama na tem butastem svetu. usi ostali so odveč. nepotrebne skrbi, ki mi razjedajo glavo. že dolgo mi ni prekipelo, vendar sem danes dosegla tisto skrajno mejo. vsaj upam da je to to. zanemarila sem nekaj kar mi pomeni zelo veliko.

in zakaj vse to? zarad tebe. butast, butast, butast, butast, butast… zakaj? kako? vse moje misli so preveč zaposlene. preveč o tebi. jokam, kričim in ponoči ne spim. sovražim te.

 

na jetra mi greš.

Permalink 2 komentarja

the orphanage

januar 25, 2009 at 1:43 popoldan (Uncategorized)

edina grozljivka k sm jo res hotla gledat. potegnu me je naslov, potegnila me je vsebina in zanimivo mi je blo da je film španski. pa sm ga zlovdala. čakala sm sam še pogumneža k bi jo gledu z mano. učeri je pršu bratranc k men na inštrukcije in sva mela rahlo preveč časa in sva pogledala film. res je hud film. psihotičn. ampak luštn. 

 

ha pa izjava mojga bratranca med filmom…   ne ti men da ga ni..vidla ga je, prste ji je preščipnu, vrgu jo je v bajno zaklenu v kopalnco… NE TI MEN DA GA NI!!

 

1, 2, 3, ko potrkam stojte VSI

Permalink Oddaj komentar

klasika

januar 21, 2009 at 7:18 popoldan (Uncategorized)

tko k vedno. zakaj bi blo zj kej drugač? razočaranje, upanje, razočaranje, upnje, razočaranje…. ista pesm skos.

sanjala sm da sm te prašala po punci. pršu si k men in me objel. držu si me v močnem objemu. na vprašanje mi nisi odgvoru. sm te prašala če bi šu z mano vn. še vedno si molčal in začela sm jokat. vedla sm…punco maš. že v sanjah sm vedla.

 zakaj bi blo tokrat kej drgač? zakaj bi mi ratal? zakaj upam? težko je govort o tem. sploh k je annoying za druge. na začetku me ni prizdel. ampak pol je sledila fila…več k preveč časa da zapustim prostor in odpotujm v svoj svet misli in domišlije. kaj narest? se borit? obupat? bit bitch…čeprov še nikol nism bla? mu poslt sms in mu napisat sam da dam iz sebe? da bom vedla da ve? zakaj se tko obnaša? al je use sam v moji glvi? milijon vprašanj…brez odgovorov…

 

jih bom sploh kdaj našla?

Permalink Oddaj komentar

toni ma pa lepo kapo…

januar 16, 2009 at 6:55 popoldan (Uncategorized)

svet je lep. nej bi bil. je. sam pogledat ga je treba…skozi uso gosto meglo mogoče kdaj spoznam, da je svet lep.

čist preveč problemov za mojo glavo. najprej so tuki moje številke k mi vedno neki pomenjo…si pravm da so mi usojene. 51, 37 in spet 51 pa spet 37 itd. vedno se mi pojavlajo ni važn kje oz. vedno prav da neki pomenjo. isto barva…

zeleno, ki te hočem zeleno. zeleni veter. zelene veje….

težko bi rekla da je moja kri sploh rdeča. najrajš mam zeleno barvo, povezani sva v eno. spojeni. zelen kombinizon…ne maram te..zakaj ga maš? nočm simbolov k mi pol mori misli. bedno. furam “safr”.

težko povem kaj točn čutm, vem da sm slabe volje, preveč zamišlena in vem da je vse zarad najbl bedne stvari k obstaja. men nikol ni ratal tega razumet. kako ti lahko ena stvar obrne svet na glavo? te spremeni v tako hitrem času? tok tvojih misli in jih zavije da si jih pol cel čs odmotavaš in ne najdš ne konca ne začetka….pa še poln vozlov umes. k že mislm da vem pr čem sm in vem kaj narest…f*k ta pogled :/ vrže nazaj na začetk use moje načrte, razmišlanja in ugotovitve. in ja…I’m very jealous!!! in potem si rečm..nimaš šans…zradiri preprosto, ti to znaš, zahinav na polno. to ti ni težko. že tokrat ti je ratal. nehi upat.

rada bi govorila o tem. se pogovarjala. ampak enostavno kadar začnem dobim slabo vest da dolgočasim ljudi. …

green_hearts

 

 

 

 

lepo kapo toni ma..

Permalink Oddaj komentar

Next page »